mala17mala2mala13mala5Grad Brdomala4mala7mala25mala11mala15
Lukovica
image005image006image007image009image010image011image012

1/7

(v Lukovici, lukoviški - lukovški, Lukovičani - Lukovčani)

 


 

Lukovica je od leta 1995 sedež občine, ki geografsko pokriva vse območje Črnega grabna.

Kraj leži stisnjen med magistralno cesto Ljubljana - Maribor in pobočja, ki se   vzdigujejo neposredno za zadnjimi hišami.

 


 

Od kod ime?

Ime Lúkovica je nastalo iz glagola lukati, kar pomeni opazovati, gledati, prežati. Po legi kraja ob stari, že v rimskem obdobju pomembni prometni zvezi skozi Črni graben, je bila verjetno v Lukovici nekakšna straža pred cestnimi roparji.

 


 

Zgodovina

Vilfmg iz Št. Vida je 28. avgusta 1304 prodal samostanu v Mekinjah kmetijo v Lukovici (ze Lokwicz) z vsem, kar zraven spada, in dva dela kmetije, na kateri je gospodaril Janez (Jans). Friderik s Kolovca je 24. avgusta 1330 za 10 mark oglejskih fenigov prodal samostanu Velesovo kmetijo v Lukovici (zu Lukwicz). Na kmetiji je tedaj gospodaril Miklavž. V Lukovici so bili leta 1458 trije podlpžniki samostana v Velesovem: Marin Savinc, Marinov sin in Zupan ali Župan. V listini z dne 20. septembra 1479, ki jo hrani Arhiv Slovenije v LjubIjani, so krajevno ime zapisali Lukowitz. Ljubljanski meščan Mihael Franckhauitsch je 18. februarja 1587 prodal kranjskemu upravitelju grofu Wolfu in baronu Thurnu s Križa štiri kmetije s podložniki. Ena je bila pri Podpeči - Lukovici, kjer je živel Hansche Verschningch, ki je plačeval sedem goldinarjev davka in opravljal običajno tlako. Tri pa so bile v Podsmreki pri Ljubljani. Ljubljanski stolni kapitelj je 30. junija 1519 izročil Baltazarju Ravbarju kmetijo na Gorjuši pri Dobu in eno v Vrbi pri Lukovici. Bartolome Henrik zu Thurn vnd Pakhenstain je 22. marca 1594 prodal Krištofu Škoficu žitno desetino in travnik v Št. Vidu pod Brdom. Bratje Matija, Lenart in Jurij Kukuitsch iz Trnjave an der Maut bey Podpeč so 29. septembra 1628 prodali svoje desetine od sedmih kmetij v Dobu. Kupil jih je Janez Pomlade, župnik v Dobu. Dve leti pozneje, dne 1. maja 1630 pa so sestre pokojnega Janeza Pomladeta to desetino spet prodale. Karel VI. je 16. septembra 1724 na Dunaju potrdil ceno za mostnino mostu prek Bistrice nedaleč od Podpeči. Ta dan je izdal tudi dovoljenje, da narede most čez Savo pri Črnučah in v Podpeči. Poleg pomembne poštne postaje v Podpeči, tako so tedaj imenovali Staro pošto, omenja leta 1689 Valvasor tudi Marijino kapelo.

 


Lukovica

Božično-novoletno

voščilo 2017

Božično novoletno voščilo 2017

banner_lokalne_volitve14

 

piso_logo

 

godba1

 

lambrecht1

 

czs

 

gercar